24.7.2010 je stopil v veljavo novi zakon o izbrisanih (ZUSDDD-B). Gre za spremembo zakonodaje s katero se omogoča podaja vloge in posledična poovrnitev statusa izbrisanim. Četudi zakon ni idealna rešitev, predlagamo, da se o vsebini in o izpolnjevanju pogojev pozanimate na naslednjih povezavah. V kratkem bomo na tej strani podali podrobnejša pojasnila in potek postopkov, zaenkrat pa menimo, da je primerno, da si vsi zainteresirani ogledate uradne spletne strani MNZ.

Za pridobitev večih informacij, se prosimo obrnite na Upravno enoto vašega kraja oziroma pristojno diplomatsko-konzularno predstavništvo v vaši državi, seveda pa lahko kontaktirate tudi katero od nevladnih organizacij ali organizacij izbrisanih.


Brošura:
http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/izbrisani/Brosura_izbrisani.pdf



Splet:
http://www.infotujci.si
http://www.infotujci.si/obvestila.php?id=11

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je 14. julija 2010 v tožbi Kurić in drugi proti Sloveniji v sodbi odločilo v prid izbrisanih, saj je ugotovilo, da sta bila izbrisanim kršena člena 8 in 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah.

V torek, 20. 7. 2010, bosta ob 11h v e-Kavarni PiNA v Kopru (Kidričeva 43) na pogovoru z novinarji predstavila svoje izkušnje in poglede Mustafa Kurić iz Kopra (izbrisan prebivalec Kopra in prvopodpisani pritožnik tožbe) in Ana Mezga (izbrisana prebivalka Sečovelj in pritožnica v tožbi). O pripravah in oblikovanju tožbe, ki je nastala v sodelovanju med Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov, mrežo aktivistov in angažiranih državljanov, bodo spregovorili Roberto Pignoni (profesor na Univerzi La Sapienza v Rimu in aktivist), Uršula Lipovec Čebron (asistentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani in aktivistka) ter Irfan Beširević (predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov). Slednji bo skupaj s Katarino Vučko (pravna svetovalka na Mirovnem inštitutu za vprašanje izbrisa) govoril o vsebini in posledicah sodbe.

Vabljeni predstavniki medijev in zainteresirana javnost!

Franko Hmeljak, Društvo Capris
Uršula Lipovec Čebron, Karaula MiR
Roberto Pignoni, Karaula MiR
Irfan Beširević, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov
Neža Kogovšek in Katarina Vučko, Mirovni inštitut

Za več informacij:
Uršula Lipovec Čebron, ursula.lipovec@gmail.com, 031 323 737

Evropsko sodišče za človekove pravice je v torek razsodilo, da slovenske oblasti še vedno niso izpolnile odločbe ustavnega sodišča in popravile krivic, ki so bile storjene izbrisanim. Sodišče ugotavlja, da država s tem krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, in ji nalaga, naj krivice popravi z izdajo dopolnilnih odločb.

Na Ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da jih odločitev ni presenetila in da so zato že pripravili novelo zakona, ki bo stopil v veljavo 24. julija 2010, za njegovo izvajanje pa je pripravljen tudi pravilnik. Še ta mesec naj bi ministrstvo izvedlo strokovno usposabljanje delavcev upravnih enot in delavcev diplomatsko-konzularnih predstavništev v državah bivše Jugoslavije. Navajajo, da bo za informiranje izbrisanih konec julija na voljo tudi posebna brošura in telefonska številka za dodatne informacije.

Vir: www.delo.si

Marca 2010 je Državni zbor sprejel spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, s katerim namerava urediti status izbrisanih. Takoj za tem je opozicija (SDS in SNS) zahtevala razpis zakonodajnega referenduma, na katerem bi državljani odločali, ali naj se zakon uveljavi. Koalicijski poslanci so zato na ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno ustavnosti posledic morebitne zavrnitve zakona na referendumu.

Ustavno sodišče je junija odločilo, da bi z zavrnitvijo zakona o izbrisanih na referendumu nastale protiustavne posledice. Kar pomeni, da referenduma ne bo. S tem pa je preprečena možnost, da bi večinska populacija odločala o tem ali neki manjšini (v tem primeru izbrisanim) pripadajo človekove pravice ali ne.

Po razglasitvi odločbe ustavnega sodišča se je predsednik državnega zbora Pavel Gantar javno opravičil za izbris.

Vir: www.delo.si

Poslanci iz poslanskih skupin SDS in SNS so vložili pobudo zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izbrisanih. Koalicijski poslanci pa so prepričani, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali z njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, saj zakon sledi odločbi ustavnega sodišča. Zato je Državni zbor zahtevo za razpis referenduma 19. marca 2010 posredoval v presojo ustavnemu sodišču, ki bo o zadevi odločalo prednostno.

Vir: www.delo.si

Državni zbor je 8. marca 2010 obravnaval in sprejel spremembe Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ. S tem bo po 18 letih omogočena poprava najodmevnejše kršitve človekovih pravic v samostojni Sloveniji, kakor je narekovala že odločba Ustavnega sodišča iz leta 2003.

Spremembe zakona bodo izbrisanim omogočile, da bodo po vložitvi vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji od vložitve vloge naprej. Poleg tega bodo lahko s posebno dopolnilno odločbo legalizirali svoje bivanje v Sloveniji od izbrisa dalje. Zakon bo urejal status treh kategorij izbrisanih. To so otroci izbrisanih, rojeni po izbrisu v Sloveniji. Druga kategorija so tujci, ki že imajo dovoljenje za prebivanje, tretja pa tisti, ki so bili v času izbrisa državljani drugih republik, pa so danes že državljani Slovenije.

Vir: www.delo.si

V okviru tedna izbrisanih (22.–27. 2. 2010) se bo zvrstilo več dogodkov s katerimi bodo izbrisani, nevladne organizacije, umetniki in aktivisti obeležili 18-letnico izbrisa.

Ponedeljek, 22. februar
ob 21h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:
Apokalipso, prosim
Režija in scenarij: Grega Močivnik
Videoprojekcije: Edvin Nepužlan
Igrata: Damjan Kolovrat in Grega Močivnik

"Mlada" domača posavska "umetnika se bosta skozi eksperimentalno postmodernistično odrezan dialog dotaknila bolj ali manj vsakdanjih stvari. S kančkom filozofskega cinizma, ki bo podkrepljen s projiciranimi mislimi modrecev, bosta ob pitju coca cole in vina, trganju surovega mesa ter zobanju kokic dognala, da je stremljenje k višjim ciljem vedno v senci Njega... g. seksa.

Torek, 23. februar
ob 17h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:
Otvoritev razstave Izbrisani – odpori
Fotodokumentarna razstava ob 18. obletnici izbrisa. Na ogled bo vsak dan od 23. februarja do 27. februarja med 15h in 20h.

Sreda, 24. februar
ob 21h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:
Blues-rock koncert zasedbe Honky Tonk
Honky Tonk je štiričlanska instrumentalna blues-rock zasedba, katero sestavljajo: Jasna Kmetec (alt saksofon), Jure Bajt (kitara), Samo Brezočnik (bas) in Jurij Nograšek (bobni). Skupina je nastala poleti 2007, sprva kot trio. Repertoar skupine je sestavljen tako iz predelav, v katerih člani izživljajo željo po ustvarjanju z lastnimi variacijami na znane teme, kot tudi iz povsem avtorskih pesmi. Teme teh pesmi rastejo na zelniku idejnih vodji benda, Jureta in Jasne.

Četrtek, 25. februar
ob 11.20, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Zavetiška 5, Ljubljana-Vič:
Okrogla miza Nevidni bolniki: Zdravstvene posledice izbrisa
ob 17h, Konferenčna dvorana M1, Cankarjev dom:
Brazgotine izbrisa – Pogovor ob izidu knjige Mirovnega inštituta
ob 19h v A-infoshopu, AKC Metelkova mesto:

Filmski večer in diskusija:
Zradirani in Karavana izbrisanih

V sklopu tedna izbrisanih, a-infoshop organizira filmski večer in diskusijo. Projekcija dokumentarnega filma Dimitarja Anakieva Zradirani in dokumentarnega filma Dražene Perić Karavana izbrisanih. Po projekciji bomo z gosti ter udeleženci govorili o situaciji izbrisanih in potrebnih akcijah.

ob 20:30 v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:
nastop ženskega pevskega zbora Kombinat

Petek, 26. februar
ob 11:30 v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:
tiskovna konferenca ob 18. obletnici izbrisa
ob 20h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:

Projekcija filma Državljan A.T.

Režija: Dimitar Anakiev

Primer slovenskih Izbrisanih je največja sistematična kršitev človekovih pravic v zgodovini EU: 25.671 ljudi je 1992. leta takratna slovenska vlada izbrisala iz spiska prebivalcev, s čimer so ti ljudje izgubili vse državljanske pravice. Edina krivda Izbrisanih je bila njihova etnična pripadnost. Sledil je 17 let dolg boj za pravice Izbrisanih. Na čelu tega boja je bil Aleksandar Todorović, ki je po končni pravni zmagi Izbrisanih l. 2009 poskusil izvesti samomor. Kdo bo plačal ceno za demokratično zmago: šibki posamezniki, razbite družine in izgubljeni otroci? Slovenski politiki, ki so izvajali ksenofobno politiko 17 let, so leta 2008 predsedovali Evropski uniji.

ob 21:30 Orientalski ples
od 22h izbrisana zabava

Sobota, 27. februar
ob 20h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana:

Dobrodelna predstava Čefurji Raus
Avtor romana: Goran Vojnović
Dramatizacija in režija: Marko Bulc
Igra: Aleksandar Rajaković - Sale
Glasba (intro/outro): Zlatan Čordić - Zlatko

Marko Đorđić je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, policijo in še mnogih drugih.Predstavo Čefurji raus!, po uspešnici Gorana Vojnovića, odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev - čefurščina. Besedilo je svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slenga.

Središče gledališke predstave zaseda samostojni pripovedovalec, ki je humoren opisovalec dogodkov in hkrati vešč kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji. Odrski Čefurji raus! se na izpraznjenem odru odrekajo gledališko-spektakelskim pomagalom in efektom, saj temeljijo izključno na moči besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca.

" ... Čefurji so opasni. Slovenci so prpice. Slovenci majo za sabo policijo pa zakone pa državo pa vse. Čefurji pa nimajo nobenga ... " (iz predstave Čefurji raus!)

Izvršni producent (več informacij)

http://dejmostisntteater.wordpress.com/

Zbirali se bodo prostovoljni prispevki za CIIA.

CIIA, eno izmed društev oziroma skupin izbrisanih, je sporočila, da je v fazi preoblikovanja, saj jih zaradi osebnih razlogov zapušča dolgoletni predsednik Aleksandar Todorović. CIIA obvešča javnost in še posebej izbrisane, da bo v soboto, 6.2.2010 ob 14.00 skupščina članov društva s ciljem volitev novih organov (vsi izbrisani vabljeni k sodelovanju, iščejo se sposobni in aktivni ljudje). Skupščina bo v prostorih socialnega centra Rog na Trubarjevi ulici v Ljubljani (bivša tovarna Rog). Zaradi odločitve predsednika društva Aleksandra Todorovića, da se umakne, je potrebno izvoliti novo vodstvo: predsednika, člane Izvršnega odbora ter člane nadzornega odbora. Po skupščini bo mandat Izvršnega odbora priprava predlogov sprememb oz. prenova statuta, kar se lahko zgodi že na redni vsakoletni skupščini 26.2.2010. Vse podrobnosti bodo obravnavane na skupščini. Poleg tega bo skupščina 6.2.2010 obravnavala predlog, da se preide na izključno elektronsko obveščanje (spletna stran, email) - razen za tiste, ki emaila nimajo ali si tega izrecno ne želijo. CIIA je odslej dosegljiva izključno preko emaila mailto:izbrisani.CIIA@gmail.com ali preko njihove spletne strani http://sites.google.com/site/izbrisaniciia/ kjer bodo objavljali vse novice in koledarju označevali vse dogodke.

Amnesty International Slovenije je podal stališča in pripombe na predlog sprememb ZUSDDD.

Na tem mestu si lahko preberete nov predlog Zakona o izbrisanih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve in je trenutno v medsektorskem usklajevanju.

Zakon, ki bo uredil položaj izbrisanih, je že v medsektoreksm usklajevanju. Vlada predlaga spremembo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Ta bo določil ureditev statusa vsem izbrisanim, ki so dejansko živeli v Sloveniji in ureditev statusa za nazaj tistim, ki so pozneje prejeli dovoljenje za bivanje ali so dobili državljanstvo, tudi otrokom rojenim po 25.6.1991, če so bili njihovi starši izbrisani iz registra. V skladu z zahtevo ustavnega sodišča se je MNZ odločilo za relativno splošno definicijo pojma dejanskega življenja, da je »Republika Slovenija središče življenjskih interesov«, kar pomeni, da osebo na Slovenijo vežejo bistveni elementi njegove eksistence, kot so delo, družina itd. Dejansko življenje ni prekinjeno, če je bil prosilec poslan na delo v tujino, na šolanje ali na zdravljenje, prav tako za prekinitev ne bo štela odsotnost, ki je posledica izbrisa.

Vir: Dnevnik 29.9.2009

Odgovor bo iskala posebna parlamentarna komisija, ki bo ugotavljala dozdevna neskladja v štetju izbrisanih v letih 2003 in 2009. Oblikovanje preiskovalne komisije so zahtevale opozicijske stranke SDS, SLS in SNS. Vnovično štetje izbrisanih bosta vodila Robert Horvat (SDS) in podpredsednik Anton Anderlič (LDS), komisijo pa sestavljajo še Darja Lavtižar Bebler (SD), Franco Juri (Zares), Franc Žnidaršič (DeSUS), Zmago Jelinčič (SNS) in Gvido Kres (SLS).

Opozicija poskuša višje število izbrisanih prikazati kot metodološko napako v štetju in javnost še naprej zavaja in straši z odškodninami. Sprašujemo se, ali ni smisel komisije zgolj politikanski, saj bo zgolj preštevala že prešteto. Ne bo pa na primer ugotavljala veliko bolj pomembnega dejstva, kdo je pravzaprav izdal nalog za izbris.

Opozicijski poslanci SDS, SNS in SLS so zavrnili koalicijski predlog, da bi parlamentarno preiskavo o novem štetju izbrisanih, ki jo sicer zahteva opozicija, razširili še na ugotavljanje, kdo je odgovoren za izbris.

Po mnenju koalicije bi bilo pomembno ugotoviti, kdo je izdal nalog za izbris. Na kakšni pravni podlagi je bila sprejeta odločitev, da se uničujejo veljavni dokumenti izbrisanih, in ali so bili izbrisani o tem novem statusu obveščeni? Prav tako je dilema, zakaj in na čigavo zahtevo je notranje ministrstvo prenehalo izdajati odločbe izbrisanim kljub odločbi ustavnega sodišča. Ni še znano, ali bo koalicija sama sprožila preiskavo.

Številni mediji so izkazali veliko zanimanje za spremljevalni dogodek ob interpelaciji ministrice Kresal, ki smo ga pripravili partnerji kampanje Izbrisan17let.si. Zastopnika pobude, Rok Klemenčič in Katarina Pollak, sta predstavnikom sedme sile približala namen in ozadje predaje peticije.

O prepričljivosti vsebine in forme predaje se lahko prepričate na videu, posnetek se prične na 7' 37''.

Podpise peticije in mnenja, ki jih že več kot eno leto zbiramo v sklopu komunikacijske intervencije www.izbrisan17let.si na tej spletni strani, je predstavnik pobude pozno sinoči predal ministrici za notranje zadeve Katarine Kresal, tik po zaključku mukotrpno dolge razprave o njeni interpelaciji. Sprašujemo se, ali so morda poslanci simbolično uprizorili čakanje izbrisanih na ureditev statusa.

Javni poziv k čim hitrejši razrešitvi problematike z blizu 700 podpisi smo v imenu partnerjev ministrici simbolično izročili v obliki že znane in v intervenciji uporabljene stare, preluknjane jugoslovanske osebne izkaznice. V tem času je ministrica in že njen predhodnik, Dragutin Mate, po pošti prejela, ocenjujemo, blizu 2 tisoč podpisanih peticijskih kartic. Predaja podpisov je hkrati tudi potrditev pravilnosti ukrepov in dela notranje ministrice ter izkaz zaupanja v nadaljevanje vse do dokončne razrešitve. Ker je za to potrebna še velika politična in družbena podpora, pobudniki vsekakor nadaljujemo s kampanjo.

Danes v državnem zboru poteka razprava o delu in odgovornosti notranje ministrice Katarine Kresal, ki jo je sprožila SDS. Povod za interpelacijo je bilo izdajanje dopolnilnih odločb za ureditev statusa izbrisanih. Doslej je MNZ izdalo približno 1300 odločb, kar je približno polovica vseh potrebnih.

V znak podpore bodo predstavniki izbrisanih Kresalovi predali pismo podpore pred začetkom državnozborske seje. Vrste pa so strnili tudi strankarski kolegi. Tako je LDS začela zbirati podpise podpore svoji predsednici oz. ministrici, hkrati pa je to tudi podpora izbrisanim.

Zadnja javnomnenjska raziskava Politbarometra »Izzivi trenutka« je pokazala, da večina (57%) vprašanih meni, da mora vlada v primeru izbrisanih spoštovati odločbo ustavnega sodišča. Največji odstotek pritrdilnih odgovorov doslej lahko med drugim pripišemo ukrepom na notranjem ministrstvu, medijski vidnosti problematike in delno tudi naši kampanji, ki še vedno poteka v slovenskem javnem prostoru in so jo doslej podprli vsi največji slovenski tiskani in spletni mediji ter številne vidne javne osebe.

Rezultate raziskave preverite tu. Aktualno o izbrisu na 13. strani.

Izbrisani so v zadnjem času pogosta tema medijskih in političnih razprav. Predvsem v luči 17. obletnice in premikov na Ministrstvu za notranje zadeve, ki je pričelo z izdajanjem dopolnilnih odločb in napovedalo sprejem ustreznega zakona, skladno z ustavnima odločbama. Za kar si po mnenju opozicije, paradoksalno, ministrica zasluži interpelacijo.

Orodja kampanje Izbrisan17let.si, kot so npr. aktivacijske kartice, zagovornike in izbrisane še naprej spremljajo pri njihovih prizadevanjih za popravo krivic.

Peticijske osebne izkaznice, ki jih je oblikoval Studio Poper, so bile prisotne tudi na demonstraciji ob 17. obletnici izbrisa na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Predstavniki parlamentarnih strank so v oddaji Polemika na RTV Slovenija med drugim razpravljali tudi o vprašanju izbrisa s poudarkom na odškodninah.

Spremljajte mnenja strank na videu. Tema izbrisa se prične na 67' 20'' posnetka.

Naša prizadevanja za razrešitev problematike lahko aktivno podprete kot lobist. Poslanca/poslanko državnega zbora iz vašega volilnega okraja lahko zaprosite za osebni sestanek, ali ga telefonsko ali pisno pozovete, da se opredeli do poprave krivic izbrisanih. Tu se lahko natančneje seznanite o izbrisu in njegovih posledicah ter trenutnem stanju problematike.

V PDF prilogi najdete navodila za obisk pri poslancu s priloženim vprašalnikom ter kontaktnimi podatki vseh poslancev DZ.
Navodila za lobistično akcijo

Apelirajte tudi na Boruta Pahorja, naj Vlada RS javno prizna diskriminatorno naravo izbrisa, zagotovi rehabilitacijo in odškodnine vsem izbrisanim ter ustanovi neodvisno preiskovalno komisijo.
Stiskajte si apel in ga podpisanega posredujte predsedniku vlade.

Ob 17-letnici izbrisa so se javno soočili predstavniki vladnih in opozicijskih strank ter predstavniki izbrisanih in njihovi zagovorniki. Opozicijske stranke zlorabljajo trenutno družbeno-ekonomsko situacijo. Z izkrivljanjem višine odpravnin izbrisanim manipulirajo javno mnenje. Napovedujejo tudi vnovični referendum. Notranja ministrica je obljubila izdajo vseh odločb in sprejem zakona ter s tem »konec tega žalostnega poglavja naše zgodovine«.

Izjavo ministrice najdete na 1:19:55. Oglejte si celotni posnetek oddaje Trenja

Ob 17. obletnici izbrisa je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekala manifestacija v podporo reševanja problematike. Zbrani so se spomnili tudi 1.300 že umrlih izbrisanih, ki ne bodo dočakali poravnave krivic. Ali bodo opravičilo in povračilo kdaj dočakali sami?

Poslanci SDS so vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal zaradi izdajanja odločb izbrisanim, skladno z obema odločbama Ustavnega sodišča. Pobudniki interpelacije so uporabili populističen in zavajajoč argument, da gre za ignoriranje izida referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih iz leta 2004. Prepričljivost tega argumenta pade, saj je bil referendum sam po sebi v nasprotju z bistvom ustavnih določb, ki zahtevajo takojšnjo vrnitev pravic izbrisanim. Poleg tega je odločalo manj kot tretjina volivcev. Ustvarjanje neenakosti pred zakonom, ogrožanje javnih financ in plač vseh, ki so vezani na sistem proračuna, so nadaljnji očitki Kresalovi, povezani z odškodninami.

Po drugi strani koalicija vztraja pri dokončni ureditvi statusa izbrisanim, s tem spoštovati ustavno sodišče, kot so si naložili v koalicijski pogodbi, ter udejanjiti načela pravne države.

(Ne)smiselna interpelacija

Aleksandar Todorović, izbrisan in eden najbolj aktivnih borcev za pravice izbrisanih, je po več kot desetih letih v redni sodbi na Okrožnem sodišču na Ptuju dobil tožbo zoper Republiko Slovenijo. Ker mu država ni izdala delovnega dovoljenja, se Todorović ni mogel zaposliti in je s tem izgubil dohodke. Prisojena odškodnina nikakor ni povračilo za izbris, temveč poplačilo izgubljenega osebnega dohodka kot posledice izbrisa. Sodba še ni pravnomočna, vendar je prvi korak k pravni državi.

Na ministrstvu za notranje zadeve se stvari premikajo v smeri razrešitve problematike izbrisanih, zato mediji ponovno več pozornosti posvečajo tej temi. Hkrati tudi kampanja Izbrisan16let.si, ki že skoraj eno leto poteka v slovenskem javnem in medijskem prostoru, pridobiva vse več medijskih, pa tudi zasebnih in političnih podpornikov.

Prispevek o razkritju novega števila izbrisanih oseb in kampanjo si oglejte tukaj.

V luči obljube nove vlade, da se bo nemudoma lotila razreševanja problematike izbrisanih, in ob bližajoči se 17. obletnici izbrisa, je tema ponovno deležna večje medijske pozornosti.

Oddaja Polemika je ponudila različne poglede na vprašanja, kdo je kriv za izbris, kakšne so razsežnosti izbrisa, na kateri točki je reševanje problematike in ali so izbrisani upravičeni do odškodnine in kolikšne. Po navedbah Bojana Klemenčiča, državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, naj bi bilo iz registra stalnih prebivalcev izbrisanih okoli 24 tisoč, in ne 18.305 oseb.

Celotno oddajo Polemika si lahko ogledate tukaj

Podporniki izbrisanih so na novo vlado naslovili poziv, naj po skoraj 17 letih vendarle javno prizna protipravno in diskriminatorno naravo izbrisa. Pristojno notranje ministrstvo pa skladno z ustavnima odločbama retroaktivno podeli status stalnega prebivalstva vsem izbrisanim.

Celotni poziv vladi, si preberite tukaj

Te dni (3. in 4. 12.) v Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca o izbrisu. Studio Poper je na konferenci celovito predstavil komunikacijsko intervencijo "Izbrisan16let.si", največjo kampanjo, ki je bila doslej izvedena v podporo reševanja problematike izbrisanih. Kampanja je rezultat medsektorskega povezovanja štirih partnerjev: Studia Poper, pobudnika in avtorja, Amnesty International Slovenije, Mirovnega inštituta in Mestne občine Ljubljana.

Kampanja se nadaljuje. Ponovno smo za tematiko uspeli odpreti medijski prostor. Včerajšnje Finance so objavile polovičen oglas s triptihom osebnih zgodb.



Vabljeni, da še naprej spremljate gostujoča mnenja znanih Slovencev. Še vedno se zbirajo tudi podpisi peticije in gradi široka koalicija v podporo izbrisanim.

V sklopu dogodkov ob obeležju 60. obletnice Splošne deklaracije človekovih pravic je organizirana prva mednarodna konferenca o izbrisu »16 let pozneje: Politični in pravni vidiki izbrisa v Sloveniji«.

Problem izbrisa bodo osvetlili številni pravniki, sociologi, politologi, aktivisti ter predstavniki izbrisanih in podpornih nevladnih organizacij. Govorci bodo med drugim nekdanji ustavni sodnik in pravni zastopnik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije mag. Matevž Krivic, dr. Lev Kreft, dr. Jelka Zorn, dr. Ljubo Bavcon, mag. Neža Kogovšek, Aleksandar Todorović in drugi. Konference se udeležujejo gostje iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.

Konferenca bo potekala 3. in 4. decembra 2008 v Veliki dvorani Mestnega muzeja, na Gosposki ulici 15 v Ljubljani.

Več o konferenci

Od sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, katerih podpisnica je tudi Slovenija, bo 10. decembra letos minilo že 60 let. Kljub temu tudi v »demokratični« Evropi s strani držav še vedno obstajajo očitne kršitve, zaznati pa je tudi nove oblike kršitev.

Strokovnjak za mednarodne odnose Milan Brglez je na včerajšnjem predavanju o vlogi deklaracije na Fakulteti za družbene vede razjasnil izziv Slovenije pri doseganju splošne nediskriminacije. Oglejte si celotni video.

Splošna deklaracija človekovih pravic od 10. decembra 1948 priznava vsakomur dostojanstvo in enake ter neodtujljive pravice. Ob 60. obletnici sprejema deklaracije stopite na stran tistih, ki si prizadevamo za človekove pravice, ki so bile kršene 18.302 izbrisanim prebivalcem Slovenije!
Udeležite se lahko srečanja v okviru Cikla predavanj, ki bodo potekala v Ljubljani, Kopru, Mariboru in Novi Gorici od 3. do 14. novembra pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka. Celoten urnik predavanj dobite
tukaj.

Vabimo vas tudi k podpisu peticije Eldersov za podporo Splošni deklaraciji človekovih pravic. Eldersi so globalne starešine, zbrane okoli Nelsona Mandele. Potem ko so pred 60 leti to pomembno deklaracijo sprejele vlade, je danes čas, da človekovim pravicam pritrdi vsaka posameznica in vsak posameznik.

Več o kampanji ob 60. obletnici splošne deklaracije človekovih pravic.

Posebna številka Časopisa za kritiko znanosti, ki je posvečena temi izbrisanih, je zdaj izšla tudi v angleškem jeziku. »Zgodba nekega izbrisa« želi prekiniti molk in v središče postavlja vprašanja, kot so nastajanje slovenskega državljanstva, po-osamosvojitveni medijski molk, izključenost izbrisanih iz zdravstvenega sistema, vprašanje odgovornosti ter ustvarjanje organizirane nedolžnosti itd. Predstavljen je tudi večleten boj izbrisanih za povrnitev pravic.

Prispevke različnih avtorjev lahko preberete tukaj:

Objavljeni so prvi vabljeni komentarji. Kot prva sta se kampanji pridružila profesor prava in publicistka.

V prihodnjih dveh mesecih bodo svoja mišljenja, stališča, videnja in občutke do problema izbrisanih prispevale še druge vidne osebnosti iz različnih področij družbenega življenja. Vabljeni, da jih redno spremljate.

Vaše dobro argumentirane in podpisane prispevke nam lahko v tem obdobju posredujete na e-naslov:
izbrisan16let@gmail.com

V Tarči sta se vodji najmočnejših slovenskih strank izrekla o izbrisanih. Pahor zagovarja sprejetje ustreznega zakona, ki bi določil enotno višino odškodnine, Janša ostaja pri rešitvi s sprejemom spornega ustavnega zakona.

Oglejte si celotni video. Vprašanje o izbrisanih najdete na 1:33 minut.

Na zakonodajnem obzorju se tudi po 16-ih letih za izbrisane ne kaže nič optimističnega. Če osebo brez urejenega stutusa ustavi uradna oseba, mora ta za prekršek plačati 500 eur, prej 80 eur. Pri čemer se zaradi neurejenega statusa ta oseba legalno ne more zaposliti in prejemati dohodek. Slovenska država prekrškarje pošilja v center za tujce, kjer je njihova svoboda gibanja omejena.

»Prva žrtev politizacije, represivnih ukrepov je zmeraj pravo in pravo je v Sloveniji že zdavnaj postalo kolateralna žrtev političnih interesov.« lahko beremo v Mladininem intervjuju z Goranom Klemenčičem, strokovnjakom za kazensko pravo in človekove pravice.

Po mnenju Klemenčiča je »oblast, ki ne izvrši odločbe ustavnega sodišča« - kot na primer v primeru izbrisanih – »se v tem pogledu v ničemer ne razlikuje od nasilneža, ki si vzame s palico namesto z argumentom«.

Tukaj lahko preberete celotni intervju.

Pri Ministrstvu za pravosodje deluje Sektor za popravo krivic in za narodno spravo. Njegova naloga je proučevanje vseh oblik nasilja in kratitev temeljnih človekovih pravic ter svoboščin, ki so jih nad slovenskim narodom in nad pripadniki drugih etničnih skupnosti v Sloveniji v posameznih obdobjih povzročili vsi trije totalitarni sistemi: fašizem, komunizem in nacizem. Sprejema tudi

Zahteve za popravo krivic.

Sprašujemo se, kako bodo zgodovinarji poimenovali in zgodovinsko ovrednotili sistem, ki je leta 1992 protipravno kršil in odvzel številne temeljne človekove pravice 18.305 zakonitih prebivalcev Slovenije, večinoma pripadnikov narodov bivših jugoslovanskih republik.

Javna predstavitev je prestavljena na petek, 18. julija 2008, s pričetkom ob 9. uri.

Njen namen naj bi bil pridobiti stališča strokovne in širše javnosti glede vrste po mnenju izbrisanih in njihovih podpornikov spornih in spolitiziranih) vprašanj:

1. V katerih primerih in kdo je sploh lahko upravičen do odškodnine v zvezi s prenosom iz registra oseb s stalnim bivališčem v register tujcev brez stalnega prebivališča?

2. Ali je potrebno tako imenovanim "izbrisanim" odškodnine izključiti oziroma omejiti z ustavnim zakonom?

3. Ali je za doseganje nujnega konsenza primernejša rešitev izključitev odškodnin ali je primernejše pavšaliziranje odškodnin z ustavnim zakonom in če je boljša slednja rešitev, v kateri višini?

4. Na kakšen način naj se začne individualni postopek ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi s stalnim prebivanjem osebe?

5. Ali so roki, ki so predvideni v ustavnem zakonu za posamezna dejanja, ustrezni, ali bi jih bilo potrebno spremeniti ter v kateri smeri?

6. Ali so predlagane rešitve v ustavnem zakonu, ki omogočajo izključitev oseb, ki so aktivno sodelovale v oboroženi agresiji na samostojno državo Slovenijo in poskusu njene okupacije, ustrezne?

7. Kakšna je danes situacija izbrisanih (s statusom, brez njega, v Sloveniji, izven nje, nastanitev v centru za tujce, zdravstveno stanje, pokojnine itd.)?

8. Kako bi moral biti rešen problem, da bi zadostili odločbam ustavnega sodišča?

9. Kakšno ureditev problema prenosa iz registra oseb s stalnim bivališčem v register tujcev brez stalnega prebivališča od Republike Slovenije pričakuje mednarodna javnost?

10. Ali obstaja dovolj podatkov o prenosu iz registra oseb s stalnim bivališčem v register tujcev brez stalnega prebivališča, njegovih žrtvah, njihovi trenutni situaciji, da bi se o njih lahko sprejemal takšen ustavni zakon, kot je v zakonodajni postopek vložila Vlada?

Izbrisani in njihovi zagovorniki so novinarjem predstavili svoja stališča predlogu glede ustavnega zakona, o katerem danes razpravljajo v državnem zboru. Tudi opozicijske stranke nasprotujejo predlogu, saj ta problema izbrisanih ne rešuje, zato se današnje razprave niso udeležile zaradi očitne politične manipulacije tematike, predvsem vprašanje odškodnin.

Jutri, 3. junija ob 10. uri bo v knjižnici Mirovnega inštituta potekala novinarska konferenca z namenom predstavitve stališč nevladnih organizacij glede spornega predloga dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Po mnenju Amnesty International Slovenije, Mirovnega inštituta ter Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC ter izbrisanih je javna predstavitev mnenj parlamentarnih strank o vladnem predlogu, ki bo potekala dan kasneje v državnem zboru, zgolj predvolilni manever koalicijskih strank. Zato na razpravi vsebinsko ne bodo sodelovali. Izbrisani in njihovi zagovorniki predvsem nasprotujejo populistični razpravi o višini odškodnine in vprašanju o individualni obravnavi izbrisanih.

Pred razpravo o spornem predlogu ustavnega zakona o izbrisanih, ki je napovedana za 4. julij v državnem zboru, je o problematiki pisal Nedeljski dnevnik. Avtor članka je zbral nekaj tragičnih usod oseb, ki so doživele protipravni izbris.

Članek preberite tukaj.

4. julija bo v državnem zboru potekala javna razprava o ustavnem zakonu o izbrisanih. Zaradi zavajajočih, spolitiziranih in pristranskih argumentov, ki namenoma poudarjajo vprašanje odškodnin, o bojkotu razprave razmišljajo opozicijske stranke LDS, SD in Zares ter tudi predstavniki izbrisanih in Amnesty Internationala.



Celotni članek lahko preberete tukaj.

Kot kaže, ustavni zakon ne bo dobil zadostne podpore parlamentarcev. Le ugibamo lahko, kako dolgo se bo zgodba o izbrisanih še vlekla.



Celotni prispevek lahko preberite v InDirektu.

V spornem vladnem predlogu ustavnega zakona o izrisanih se za »izbris« uporablja besedna zveza Branka Grimsa: »prenos iz registra oseb s stalnim prebivališčem v register tujcev brez stalnega prebivališča«.

O zakonskem predlogu bodo razpravljali v ustavni komisiji DZ še pred julijsko sejo državnega zbora. Med drugim bo komisija obravnavala tudi vprašanje o izplačilu odškodnin. Sicer kaže, da ustavni zakon o izrisanih, ki ignorira obe odločbi Ustavnega sodišča RS, ne bo potrjen, saj je za to potrebna dvotretjinska večina.

Zahvaljujoč med drugim tudi Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki je bila sprejeta v Združenih narodih pred 60 leti, se je stanje na tem področju občutno izboljšalo. Kljub temu pa za borce za človekove pravice ostaja odprtih še veliko front. Tudi v Sloveniji.

Naša država je v letno poročilo Amnesty International za leto 2008 »Razmere na področju človekovih pravic« vključena zaradi dveh kršitev: ne-ureditev vprašanja izbrisanih in diskriminacija Romov.

Poročilo AI o Sloveniji preberite tukaj.

Danes so fasado Hribarjeve hiše delno prekrili s komercialnim oglasom. Sprašujemo se, ali bi ti dve sporočili sploh še lahko bili bolj diametralni.

Kampanja zaradi svoje pozitivne sporočilnosti, aktualnosti in tragičnosti problema izbrisanih odmeva tudi izven meja Slovenije. Razširjanju namenov in pozivom k podpisovanju e-peticije sta se samoiniciativno pridružila tudi ena izmed najbolj relevantnih družbeno angažiranih in v svetu dobro prepoznavnih blogerjev.

Osocio ustvarja nizozemski komunikolog Marc van Gurp in je posvečen predvsem družbenemu, neprofitnemu oglaševanju, njegove vsebine pa so na voljo v kar 15 svetovnih jezikih.

Avtor bloga je o kampanji zapisal:
“It’s one of the saddest stories I ever heard of, but also a brilliant public intervention.”

Zgodbe izbrisanih so se dotaknile tudi oblikovalca Johna Emersona iz New Yorka, ki že od leta 2002 redno in celovito spremlja družbeno angažirani dizajn na svojem odmevnem blogu Backspace.

Namen obeh blogov je raziskovanje in promocija komuniciranja in designa v javno dobro. Želimo si še več spontanega širjenja ideje dobre družbe.

Komunikacijska obeležja izbrisanih v javnem prostoru so pritegnila pozornost udeležencev srečanja mreže evropskih gledališč (IETM), ki pod naslovom »Skušnja svobode/Rehearsing freedom« od 15. do 18. maja poteka v Ljubljani in se ga udeležuje več kot 400 kulturnikov iz vse Evrope.

V okviru umetniško-komunikacijskega itinerarija so spoznali ozadje in posledice izbrisa, orodja komunikacijske intervencije in se v podporo izbrisanim tudi sami prelevili v aktiviste.

»Ustavna komisija bo jutri obravnavala predlog vlade za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona (…) z osnutkom ustavnega zakona o izbrisanih.« poroča današnji Dnevnik. Stališče Ministrstva za notranje zadeve je, da bo le ustavni zakon ustrezno celovito uredil problematiko. Mnenje varuhinje človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je, da je treba spoštovati odločbo Ustavnega sodišča glede izbrisanih, torej ustavni zakon ni rešitev.

Preberite prispevek.

Dnevnikov Objektiv je objavil intervju z italijanskim odvetnikom Andreaom Saccussijem iz znane rimske odvetniške pisarne, ki skupino 11 izbrisanih v tožbi proti Sloveniji zastopa pred sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.

Naši nameni in cilji so slični: »čutimo obvezo promovirati in izboljšati zaščito človekovih pravic.« Celotni intervju preberite tukaj.

Število podpisnikov peticije dnevno raste. Kampanjo so podprle tudi nekatere vidnejše javne osebe. Hkrati pa se pojavljajo novi poskusi njene diskreditacije. "Špekulante" in netvorne komentarje smo odstranili, vse z resnimi nameni pa ponovno vabimo k podpisu peticije.

Vsi, ki ste zamudili spuščanje zavese z zgodbami oz. niste iz prestolnice, si lahko ogledate video zapis dogodka skozi kritične oči novinarja spletnega Dnevnika.

Na pobudo iniciative je uredništvo Blogorole tokratno tiskano edicijo posvetilo tej tematiki. Tako so se zdaj k izpovedim, ki smo jih uporabili v naši kampanji, pridružile še številne druge, ki so jih zapisali izbrisani, njihovi bližnji in tudi zunanji bolj ali manj naklonjeni opazovalci.

Mi pa se sprašujemo, če je dnevnik res edina uteha tem ljudem.

Mladina je objavila triptih zgodb izbrisanih. Sledili bosta še dve objavi.

Našim prizadevanjem za dvig kulture dialoga glede izbrisanih se pridružuje vedno več medijev. Izbrisani

Kako so izbrisani poselili Ljubljano, poglejte v fotogaleriji pod Orodja.

Zgodbe izbrisanih so se dotaknile avtorja spletnega Dnevnika. Tukaj lahko tudi vidite ganljivo izpoved izbrisanega Irfana.

Izbrisani bodo tudi tema tedna prihodnje številke blogerskega časnika Blogorola.

Med nami prebivajo sence izbrisanih. V Škucu se je naselila ena izmed 18.305-ih, ki jim je bilo pred 16 leti protipravno odvzeta pravica do bivanja.

Obiskovalci 113 lokalov po Ljubljani in okolici lahko v toaletnih prostorih berejo osebne izpovedi izbrisanih. Oglasna mesta je za kampanjo doniralo podjetje Fini mediji. Po prvem maju bodo izbrisani nagovarjali tudi drugod po Sloveniji.

Zamislite si, kako je, če ne morete opravljati svojih temeljnih potreb.

Peticiji se je danes pridružil tudi g. Milan Kučan.

Bivši predsednik je sicer že večkrat in na različnih mestih opozoril na nepripravljenost odločevalcev za odpravo že ugotovljenih kršitev človekovih pravic v zvezi z izbrisanimi. Izpostavil je problematičen odnos oblastnih organov do pozivov domačih in mednarodnih nevladnih organizacij, varuha človekovih pravic in celo nedopustno ignoranco do odločitev ustavnega sodišča.

Ponovno vabljeni, da podpišete e-peticijo za ureditev statusa izbrisanih.

Kot kaže nekdo "spema" peticijo. Več sto "podpisnikov", ki se ne podpiše z imenom, temveč z nerazpoznavnimi znaki. Ob tem se postavljajo vprašanja- ali gre za to, da toliko ljudi želi ostati anonimnih ali pa za poskus diskreditacije spiska podpisnikov. Narava podpisanih "imen" pa jasno kaže, da gre za algoritem, ki ga uporabljajo avtomatski roboti za spemanje. To ne bi bilo prvič, da se pri nas tovrstna tehnologija uporablja za manipulacijo javnega mnenja. Več kmalu.
Vsekakor pa ste vsi neroboti vabljeni k podpisu.

Danes je posvetilo sonce in padla je zavesa. Akcija: kampanja se začenja! Pridružite se nam.

Tiskarski stroji delajo s polno paro. Transparentni plakat gigantske dimenzije, ki bo ves naslednji mesec prekrival pročelje Hribarjeve hiše, je še topel, jutri pa bo razobešen. Vabljeni vsi jutri ob 11. uri na Slovensko cesto.