ENG  
DEPEšE
  1. 26.06.1991 - Izvajanje zakona o tujcih
    Ta depeša je bila poslana vsem občinskim upravnim organom na prvi dan obstoja nove države (26. 6. 1991). Občinski notranji organi so se kasneje s spremembo državne ureditve preoblikovali v upravne enote in so izvajali javno funkcijo urejanja upravnih notranjih zadev. Vse zadeve glede urejanja statusov, vključno z urejanjem prijave prebivališča, so bile v pristojnosti teh občinskih upravnih organov.

    Depeše kot take so instrument, navodila, preko katerih ministrstva pojasnjujejo, usmerjajo ali kako drugače razlagajo zakonska pravna pravila ali premoščajo zagate v praksi. V osnovi so torej depeše in usmeritve sestavni del delovanja države, težava pa nastane, ko se preko njih razlagajo nejasna ali vsebinsko prazna pravna pravila zakonov. V teh primerih se lahko zgodi, da depeše in usmeritve (torej ministrstvo) prekoračijo svojo vlogo in prevzamejo vlogo zakonodajalca, kar pa je absolutno nedopustno in protipravno.

    S to depešo je Republiški sekretariat za notranje zadeve (danes MNZ) na prvi dan obstoja nove države pojasnjeval določena pravna vprašanja glede urejanja statusa tujcev –državljanov drugih republik SFRJ, ki so še prejšnji dan kot državljani SFRJ zakonito in brez kakršnihkoli dovoljenj kot domačini prebivali v Sloveniji.

    Iz depeše je razvidno, da je tedaj država vse stalne prebivalce iz drugih republik, ki so prebivališče prijavili pred plebiscitom, v pravicah in dolžnostih izenačila z državljani nove države. Ni jasno točno kaj to pomeni, saj niti Zakon o tujcih niti ta depeša nista pojasnila, kako bo ta kategorija imela možnost regulirati svoj dejanski položaj stalnega prebivalca, saj je glede tega Zakon o tujcih molčal (nekateri so v Sloveniji živeli desetletja). Zaradi nejasnosti (položaj stalnega prebivalca oz. tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje namreč ni enak pravnemu položaju državljana) se v tej depeši kažejo prvi zametki tega, kar se je kasneje zgodilo – izbrisa.

    Poleg te kategorije, so oblasti (brez pravnega temelja!) razlikovale tudi državljane drugih republik SFRJ, ki so stalno prebivanje prijavili med plebiscitom in osamosvojitvijo – to kategorijo so (brez pravne podlage!) obravnavali kot tujce, kot da ne prebivajo stalno v Sloveniji. Poudarjamo, da je vpliv na pravni status posameznika imel lashko samo datum osamosvojitve, nastanka nove države, nikakor pa pravnih posledic glede statusa neke osebe ni mogel imeti plebiscit (tudi državljani nove države RS so postali državljani šele po osamosvojitvi!). Včeraj torej domačin, stalni prebivalec, danes tujec brez statusa.

    Ta prva depeša je bila sprejeta pred posebnim »posvetom ... s tega področja dela« in sama po sebi med vrsticami izbris zgolj nakazuje (in seveda iz današnjega vedenja o izbrisu). Kljub temu pa bi se izbrisu država na dan izdaje te depeše še lahko izognila.

  2. 30.07.1991 - Izvajanje zakona o tujcih - Spremembe stališč
    Druga depeša v zgodbi o izbrisu je bila izdana julija 1991. Druga depeša se nanaša na obdobje izvajanja suspenza izvajanja Deklaracije o neodvisnosti in v tem času pojasnjuje nejasnost glede izenačevanja državljanov drugih republik SFRJ z državljani R Slovenije. Očitno se je torej država problematike urejanja statusov zavedala v vsej razsežnosti.

    Zanimiva je trditev iz depeše, ki navaja, da se do konca moratorija izvajanja Deklaracije o neodvisnosti, pravni položaj državljanov drugih republik SFRJ, ki so prebivališče prijavili med plebiscitom in osamosvojitvijo, ne bo spreminjal proti njihovi volji. Depeša stalne prebivalce iz drugih republik SFRJ, ki so prebivališče prijavili pred plebiscitom, ponovno, kot že prva, izenačuje z državljani RS, a ne pove konkretno kaj to točno pomeni (ker je bil tudi Zakon o tujcih v tem delu pomanjkljiv).

    V juliju 1991 je bila depeša nejasna, saj je bil Zakon o tujcih ravno v delu urejanja statusa stalnega prebivališča državljanov drugih republik SFRJ pomanjkljiv (kasneje je bil v tem delu spoznan za neustavnega). Tudi ta depeša z današnjega gledišča nakazuje temelje izbrisa, ga pa direktno ne predvideva ali ukazuje.

  3. 05.02.1992 - Zakon o tujcih - Posvetovanje dne 23.1.91
    Komentar ni potreben, ta depeša razlaga klasične oblike delovanja državnega aparata v primerih tujcev. Iz današnjega gledišča pa se zdi, da je šlo za pripravo na postopke izbrisa oseb, čeprav to izrecno ne piše in to lahko samo ugibamo.

    Del o odvzemu dokumetov in njihovem uničenju je še posebno zgovoren in je jasno napovedoval, kaj se po z izbrisanimi dogajalo slab mesec kasneje, ko je bil izbris izvršen. Katerikoli uradni dokument izdan s strani slovenske države je bil uničen, če ga je izbrisani izročil (dokazov tako ne manjka).

  4. 18.2.1992 - Problematika tujcev zaposlenih v gradbenih podjetj.pdf
    Ta depeša je bila napisana pred izbrisom in v tem času je država še izdajala delovne vizume vsem, ki po osamosvojitvi niso pridobili slovenskega državljanstva. Kljub temu na videz ugodnemu režimu, pa z današnjega gledišča vidimo, kako je neurejen prehod iz pravnega statusa stalnega prebivalca v nov pravni status tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje (česar Zakon o tujcih ni urejal), prizadel kasneje izbrisane osebe, ki so posledično izgubile tudi zaposlitev.

  5. 25.2.1992 - Prijava prebivanja tujcev - Navodilo
    Ta depeša, ki je bila napisana le nekaj dni pred izbrisom, nakazuje, da so imeli državni organi z urejanjem statusnopravnih zadev tujcev (samo sklepamo lahko, da gre za nekdanje prebivalce Slovenije iz drugih republik) veliko praktičnih težav.

  6. 27.2.1992 - Izvajanje zakona o tujcih - Navodila
    To je ključna depeša v zgodbi o izbrisu:
    1. Napovedano prečiščevanje evidenc je bil nezakoniti izbris
    2. Kot je kasneje ugotovilo ustavno sodišče je bila uporaba določil Zakona o tujcih, kot jih je uporabila država, nezakonita, saj Zakon o tujcih ni urejal prehoda statusa stalnih prebivalcev Slovenije iz drugih republik v nov pravni položaj tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje. Brisanje podatkov iz evidenc je zanikalo dejstvo, da so te osebe v državi živele dolgo, celo več desetletij in da so imeli mnogi slovenske družine. Ob izbrisu niso ta dejstva nikogar zanimala.
    3. Ker zakon o tujcih ni urejal načinov prehoda prebivalcev v nov status v novi državi, izbrisani v večini niso zaprošali za dovoljenja za stalno prebivanje (ker so tu živeli dalj časa, celo več desetletij). Depeša na to mirno odgovori, da dosedaj veljavni dokumenti ne veljajo več, tudi če so izdane od pristojnih organov v državi.
    4. Odpoved prebivanja: država je stala na (kot je kasneje ugotovilo ustavno sodišče nezakonitem) stališču, da so izbrisani tujci brez pravnega statusa v državi, kot da so nelegalni migrantje. Celo policija je državo opozorila, da bi bilo potrebno izbrisanim bivanje najprej odpovedati, a je MNZ jasno povedalo svoje (protipravno) stališče, da izbrisani nimajo pravne podlage za bivanje.
    5. Izgoni: Zadnji stavek je grozljivo zgovoren – izbrisanih po večini sploh niso izhanjali, ampak so jih zgolj neformalno napotili čez mejo brez kakršnekoli odločbe upravnega organa. Zaradi tega danes svojih zgodb marsikdo ne bo mogel dokazati, saj ob neformalni napotitvi čez mejo ni bilo nikakršnih potrdil ali odločb. Ustavno sodišče je kasneje prepovedalo prisilne odstanitve tujcev iz države, a do tedaj je bilo zakonito deportiranih in neformalno napotenih čez mejo precejšnje število izbrisanih – koliko ne bomo vedeli nikdar.

  7. 15.6.1992 - Zaključki s posvetovanja.pdf
    Pod točko AD 3 je zelo zgovorno navedeno, da kdor ni državljan Slovenije ne more biti vpisan v register stalnega prebivalstva – ne da bi bila navedena kakršnakoli zakonska podlaga. Take osebe so bile izbrisane oz. kot pravi depeša: »izloči iz registra stalnega prebivalstva«. Za tovrstno dejanje ni bilo zakonske podlage in kot je ugotovilo Ustavno sodišče RS, je bil izbris nezakonit.

    Če je imel izbrisani osebno izkaznico izdano v Sloveniji, je depeša zelo jasna: osebno izkaznico se uniči.

    Tudi ostale navedbe depeše kažejo na grozljivo zlorabo prava v primeru izbrisanih, ko je državna uprava vzela zakon v svoje roke.

  8. 16.9.1992 - Izvajanje zakona o tujcih
    Depeša oz. sklep se naslanja na isto nezakonito stališče, ki je posledica napačne uporabe Zakona o tujcih, ki ni določal prehoda prebivalcev v nov pravni status v novi državi.

  9. 15.9.19 95 - Začetek veljavnosti določb zakona o tujcih-81. člen
    Glede na navedeno je možno, da so bile določene osebe izbrisane tudi po 26.2.1992.