MEDNARODNA JAVNOST O IZBRISU

Mednarodna strokovna javnost je v primeru izbrisanih enotna, da gre za protipravni akt, ob katerem je bilo kršenih več človekovih pravic.

Alvaro Gil-Robles, komisar Sveta Evrope za človekove pravice, ki je Slovenijo obiskal 2003, je v svojem poročilu z dne 15. oktobra 2003 Sloveniji priporočil, da naj država brez odlašanja zakonsko uredi status izbrisanih, skladno z odločbama ustavnega sodišča.

Svojo skrb glede diskriminacije izbrisa je izrazila tudi Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI).

Odbor ZN za človekove pravice je 2005 v svojih ugotovitvah izrazil zaskrbljenost glede samovoljnega odrekanja trajnega statusa izbrisanim, odrekanja stvarnih in efektivnih vezi s Slovenijo ter kršitev njihovih ekonomskih, socialnih ter kulturnih pravic. Odbora OZN iz Ženeve sta slovenski vladi naslovila pozive (naša vlada ni ignorirala le njihove vsebine, ampak tudi izrecni poziv, naj vlada s temi stališči "široko seznani vse prebivalstvo").

V poročilu Odbora ZN za človekove pravice 25. julija 2005 je pisalo: "Odbor poziva Slovenijo, da sprejme ustrezne zakonodajne in druge ukrepe za popravo položaja državljanov bivše Jugoslavije, ki so bili izbrisani, ko so bila njihova imena odstranjena iz registra stalnih prebivalcev leta 1992.« ... »Odbor močno priporoča, da država povrne status stalnega prebivalca vsem prizadetim posameznikom v skladu z odločbami ustavnega sodišča." Ta priporočila Sloveniji je Odbor ZN sprejel zgolj na podlagi podatkov iz poročila slovenske vlade same. (Matevž Krivic, Mladina, 10. april 2006).

Izbris sta istega leta omenila tudi European Monitoring Centre on Racism and Xenophobia v svojem letnem poročilu ter svetovalni odbor Okvirne konvencije za varstvo narodnostnih manjšin Sveta Evrope.